Loading

Pomlad na Grilovi domačiji 18. april 2021

Grilova domačija je že vsa v pomladnem razcvetu. Ker se še vedno ne moremo srečati v živo, za vas spremljamo in dokumentiramo prebujanje narave na Grilovi domačiji, posneli smo pomladna opravila, ki smo jih na domačiji že opravili, hkrati pa vas želimo s strokovnimi nasveti spodbuditi k nabiranju, pripravi in uporabi pomladnih rastlin ter povabiti h gibanju v naravi.

Foto: Tanja Verboten

Vabljeni k ogledu filma, ki je na Grilovi domačiji nastal v zadnjem mesecu, k prebiranju zanimivih prispevkov, ki so jih pripravili člani društev, ki na Grilovi domačiji sodelujejo z Muzejem Velenje, v soboto, 24. aprila, pa se nam lahko med 10. in 13. uro v grajskem parku Velenjskega gradu v živo pridružite pri izmenjavi semen in sadik.

Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje

Z NORDIJSKO HOJO BOLJ ZDRAVI V POMLAD

Na srečo, pomlad prihaja in s pomladjo prihaja tudi čas prebujanja, obnove in rasti. Ritem narave v veliki meri pripomore tudi k prebujanju in obnovi našega telesa. Dnevi se daljšajo in sončni žarki postajajo vse toplejši. Čeprav je pomlad čas prebujanja narave, pa mnogo ljudi občuti veliko utrujenost. Naše telo se namreč prilagaja vremenskim spremembam in določene skupine ljudi, še posebej tisti z oslabljenim imunskim sistemom, starejši in tisti, ki so slabše telesno pripravljeni ta prehod slabše prenašajo. Najbolj učinkovit recept za uspešno spopadanje s spomladansko utrujenostjo je kombinacija gibanja na svežem zraku ter raznolika prehrana, s katero lahko svojemu telesu zagotovimo potrebne vitamine in minerale.

Navdušencev nad nordijsko hojo je čedalje več po vsem svetu, saj pravilno tehniko sploh ni težko hitro obvladati, zlasti pri starejših ljudeh služita palici v veliko pomoč pri gibanju. Nordijska hoja je ena najboljših dejavnosti za povečanje telesne zmogljivosti, še zlasti vzdržljivosti, moči, gibljivosti, ravnotežja in koordinacije. Izboljša se splošno počutje, okrepi se imunski sistem, pridobimo več energije in življenjske moči, tako da se sprostimo in s tem premagamo vsako utrujenost. Intenzivnost nordijske hoje prilagajamo telesnim zmogljivostim in zdravstvenemu stanju vsakega posameznika.

Palice za nordijsko hojo so drugačne od pohodniških, s katerimi se poveča poraba energije in razlikujejo po tem, da so izdelane iz enega kosa(niso nastavljive in zložljive). Zvijejo se, ne da bi se zlomile in imajo poseben trak za dlan, katerega namen je, da prijem popustimo, ko se odrinemo naprej, s čimer se zmanjšata napetost vratu in ramen. S tem namreč dosežemo, da se izdatno giblje tudi zgornji del telesa. Natančno usklajeno gibanje rok in nog ter zasuk hrbtenice v osi aktivirajo skoraj vse naše mišice. Pri nordijski hoji se ramenska os zasuka v nasprotno smer od osi medenice. S tem pa še dodatno treniramo mišice nog in zadnjice, rok, ramenskega obroča, zgornjega dela prsnega koša, hrbta, vratne in trebušne mišice. Pri nordijski hoji ni sunkovitih gibov, zato je možnost poškodb zelo majhna. Izboljša pa se vzorec hoje, saj koraki postanejo aktivnejši in daljši, nihanje rok izrazitejše, vse to pa pripomore k pokončnejši drži telesa.

V teh časih je zelo pomembno še posebno pozornost nameniti našemu počutju, zato se priporoča hoja predvsem v naravi, po razgibanem terenu, kjer se lahko naučimo posebne tehnike hoje navkreber, pa tudi hoje po klancu navzdol. Pri takšnem gibanju se izdatno izločajo endorfini - hormoni sreče, ki nam prinašajo veselje, nasmeh in splošno zadovoljstvo, preprečuje pa depresijo in odpravljanja vpliv stresa.

Foto: arhiv AD UNI3, krožek nordijske hoje

UČINKI NORDIJSKE HOJE NA NAŠE ZDRAVJE

Raziskave v zadnjih letih ugotavljajo, da nam nordijska hoja omogoča:

  • utrjevanje koordinacije rok in nog pri gibanju,
  • odpravljanje učinkov stresa na naše zdravje,
  • učinkovito preprečevanje bolezni sodobnega časa, zlasti srčno-žilnih bolezni, raka, sladkorne bolezni, osteoporoze, depresije, ker je najbolj aerobna vadba od vseh športov,
  • varno hojo, saj sta palici pri starejših ljudeh primerna opora pri hoji,
  • oblikovanje lepe postave,
  • učinkovito hujšanje, saj se poveča poraba kalorij v primerjavi s klasično hojo za 30 do 40 odstotkov,
  • dobro razgibavanje vseh sklepov, kar pripomore k odpravi bolečin,
  • preprečevanje bolezni hrbtenice in njeno zdravljenje,
  • dodatni kondicijski trening za športnike,
  • povečanje porabe kisika za 20 do 30 odstotkov v primerjavi s klasično hojo,
  • učinkovito rehabilitacijo po operacijah, po možganski kapi in boleznih hrbtenice,
  • uživanje v naravi za vse generacije - na primerni podlagi in čistem zraku.

Z nordijsko hojo lahko občutno izboljšamo vse telesne funkcije, postanemo gibčnejši, okrepimo si srce, krvne žile, pljuča, mišice in kosti ter imunski sistem. Pomaga nam tudi pri izgubljanju odvečne telesne teže in pri oblikovanju pravilne drže ter lepe postave.

Pri starejših ljudeh lahko poudarimo tri temeljna področja delovanja, ki nam izboljšajo počutje, zdravje in kvaliteto življenja:

  • srčno-žilna vzdržljivost,
  • mišično-kostna moč,
  • gibčnost.
Foto: arhiv AD UNI3, krožek nordijske hoje

Izboljšanje srčno-žilnega zdravja

Pri nordijski hoji je v gibanje vključeno več kot 90 odstotkov vseh mišic telesa, ki potrebujejo pri tem veliko kisika za proizvodnjo več energije. V preskrbo mišic s kisikom se vključijo vsi organi na kisikovi poti, in to od pljuč, srca in krvnih žil do hemoglobina v krvi.

Poleg tega redna hoja:

  • zniža krvni tlak in raven holesterola, tudi če sta že visoka,
  • zmanjšuje lepljivost krvnih ploščic, kar pomaga preprečevati nastajanje krvnih strdkov in izboljša pretok krvi,
  • z izgubo telesne teže se zmanjšuje obremenitev srca.

Tako se krepi srčno-žilna vzdržljivost, poveča se srčna rezerva, s tem pa uspešno kljubujemo vsem boleznim srca in ožilja.

Krepitev mišično-kostne moči

Gre za vzdržljivost in moč naših mišic, ki s tem zagotavljajo moč in stabilnost naših kosti in sklepov. To so pomembni dejavniki za kakovost življenja zlasti v starejših letih za opravljanje vsakodnevnih nalog z energijo, lahkoto, dobrim ravnotežjem in manjšo nevarnostjo poškodb.

S krepitvijo mišic hrbta in trebušnih mišic se okrepi mišični pas, ki drži hrbtenico v pravilnem, vzravnanem položaju, vretenca ustrezno razmaknjena med seboj, kar preprečuje nastanek degenerativnih sprememb, poškodbe medvretenčnih ploščic ter odpravo bolečin, če je že prišlo do sprememb na hrbtenici. Tudi pri herniji medvretenčne ploščice se stanje izboljša, tako da pogosto ni več potrebe po operaciji. Pri tistih, ki so že bili operirani, je nordijska hoja ena od boljših aktivnosti za rehabilitacijo in vračanje v stanje brez bolečin in dobre telesne kondicije.

Če želimo ostati samostojni tudi v pozni starosti, moramo krepiti svojo mišično-kostno moč.

Tudi pri ljudeh, ki imajo že spremembe in bolečine na teh delih telesa, se nordijska hoja priporoča pod nadzorom vaditelja ali zdravnika, pri čemer postopoma lajšamo bolečine in izboljšujemo naše zdravje.

Nordijska hoja je idealna dejavnost za zmanjšanje bolečin in otrdelosti sklepov zaradi artritisa ali artroze. Osteoartritis nastane, ko se obrabi hrustanec v sklepu. Zaradi tega je sklep ohlapnejši in zelo boleč, pogosto tudi otečen. Z redno nordijsko hojo razbremenimo tako naše sklepe, saj postanejo mišice okoli sklepov močnejše in se stabilizirajo, kar pa odpravlja bolečino ali s tem celo ustavimo napredovanje osteoartritisa.

V kolikor imate stanje obolelih sklepov nog, kolen ali kolkov, postane kaj hitro navadna hoja težavna. Razbremenitev takih sklepov s prenašanjem dela teže telesa na palice, pa omogoča gibanje in postopno utrjevanje mišic, ki nato počasi stabilizirajo sklepe.

Z nordijsko hojo do krepitve kostne mase

Za bolezen osteoporoza zboli že vsaka tretja ženska in vsaki deseti moški. Gre za stanje, ki lahko pripelje do bolečih zlomov kolkov, zapestja, hrbtenice ter sesedanja vretenc, kar ukrivlja hrbtenico (kifoza). Redna nordijska hoja, zlasti če vključuje nekaj vzponov in gibanje po naravno razgibanem terenu, izboljša gibljivost, mišično moč, utrjuje kostno maso, izboljša ravnotežje in tako močno zmanjša nevarnost zlomov.

Ker so nordijske palice »podaljšek naših rok«, tako z vsakim aktivnim korakom raztegujemo mišice v svojem telesu, povečujemo gibčnost in razpon gibov v vseh sklepih. Gibčnost nam omogoča, da se lažje stegnemo po knjigo ali skodelico na polici, lažje se sklanjamo, da si zavežemo vezalke, obračamo pogled čez ramo idr. Tako ohranjamo svojo samostojnost do poznih let, kar krepi našo samopodobo.

Foto: arhiv AD UNI3, krožek nordijske hoje

KOLIKO GIBANJA POTREBUJEMO

Za doseganje pravih učinkov za naše zdravje potrebujemo pol ure aerobnega gibanja na dan. Če kak dan izpustimo telesno dejavnost, je treba preostale dneve nekoliko več gibanja. Tudi 3- do 4-krat na teden po eno uro je ustrezno za doseganje cilja.

Aerobno vadbo najbolje ugotavljamo s štetjem srčnih utripov. Uporabljamo znano formulo: 220 - leta starosti = maksimalna srčna frekvenca

Aerobno področje je v območju od 60 do 80 odstotkov maksimalne srčne frekvence. Pri vsaki telesni aktivnosti si prizadevamo dosegati te vrednosti.

Za grobo oceno, kaj je primerna aerobna dejavnost, naj povem, da je to tako intenzivno gibanje, da se še lahko pogovarjamo z drugimi udeleženci, torej da nismo preveč zadihani.

Foto: arhiv AD UNI3, krožek nordijske hoje

MENTOR KROŽKA NORDIJSKE HOJE NA AD UNI 3

»V zadnjih petnajstih letih je nordijska hoja postala največji športno-rekreativni trend v Evropi. S severa se je razširila po vsem svetu in preko Alp pljusknila tudi k nam. Nordijska hoja je ena najcenejših, najdostopnejših, najučinkovitejših in najvarnejših oblik športne rekreacije. Primerna je za vsakogar, izvedljiva kjerkoli in kadarkoli. Hkrati je idealna telesna dejavnost, saj prispeva k izboljšanju vzdržljivosti, moči, gibčnosti, koordinacije in ravnotežja, ob rednem izvajanju in uživanju v naravi pa deluje tudi antistresogeno.« prim. Janez Poles, dr. med. spec. int. medicine
Foto: arhiv AD UNI3, krožek nordijske hoje

Povzetek pripravljen in urejen s pomočjo VIROV in LITERATURE:

  • Sam Murphy, Hoja (Zdravi in aktivni);
  • Vzajemnost, Nordijska hoja je idealna za vse generacije.

Pripravila in uredila: Manja Šmarčan, projektni manager AD UNI 3

Foto: Tanja Verboten

Turistično društvo Vinska Gora

DIVJE RASTLINE V KULINARIKI IN ČEMAŽ

Nekaj za uvod

Pri Turističnem društvu Vinska Gora, smo se tudi letos odločili, da sodelujemo na prireditvi Pomlad na Grilovi domačiji.

V našem kraju ima skoraj vsaka hiša vrt. Lastniki jih pridno obdelujejo in se jezijo nad zelmi, ki rastejo po vrtu in jemljejo hrano posajenim rastlinam. A večina med njimi je užitnih in celo hranljivejših od rastlin, ki jih imamo v vrtu. Opisujemo le nekaj primerkov zeli, ki jih lahko uporabimo v kulinariki. Kako jih lahko uporabimo v kulinariki je na voljo v nadaljevanju!

Glavni poudarek smo podali čemažu, ki sicer raste v gozdu, nedaleč stran od Grilove domačije v Lipju, in je zelo zdrav in uporaben.

Naj vam koristi, vam želimo člani Turističnega društva Vinska Gora!

DIVJE RASTLINE V KULINARIKI

Bršljanasta grenkuljica

Liste od marca do junija uporabljamo za aromo. Z njimi odišavljamo čaj, zeliščni liker ali vino, žganje ali pivo. Lahko jih dodajamo začimbnim oljem. Nežne liste dodajamo solatam, juham, jajčnim jedem in mlečnim izdelkom, kot so skuta, sir ali maslo.

Cvetovi so nežno sladkega okusa, ki jih lahko od aprila do maja kot okras potresamo po solatah ali namazih.

Zeliščna pogača (recept je povzet po knjigi Zeliščna kuharija, Mirjam Grilc) Na razvaljano listnato testo, ki ste ga namazali z maščobo, denite na maslu popraženo čebulo. Posebej zmešajte nariban sir, jogurt, poper, mleto pekočo papriko ter razna spomladanska zelišča – grenkuljico, regačico, regrat, trpotec, koprivo … S to zmesjo namažite testo in povrhu obložite s čebulo. Pecite 25 minut pri 200° C.

Navadna zvezdica ali kurja črevca

Liste pripravljamo od marca do oktobra kot posebno okusno solato ali zelo nežno špinači podobno zelenjavo. Po blagem okusu spominjajo na glavnato solato, le da so bolj aromatična. Vsebujejo dvakrat več kalcija, trikrat več kalija in magnezija in sedemkrat več železa, do osemkrat več vitaminov A in C, kot gojena solata.

Krompirjevka, gozdni regrat ali navadna smrdljivka

Mlade nežne liste od aprila do junija dodajamo spomladanskim solatam. Stare liste do dve uri namakamo v vodi, za isto uporabo.

Korenine izkopavamo od septembra do spomladi, ki jih lahko posušimo, zdrobimo in drobljenec rahlo popražimo in uporabimo kot kavni nadomestek. Rastlina je sicer trpkega okusa, po vonju pa spominja na pražen krompir.

Navadni pljučnik

Nežne in sočne liste od marca do aprila dodajamo spomladanskim solatam. Vse do avgusta so so uporabni za špinačo in druge zelenjavne jedi. Lahko jih namočimo v testo za palačinke in jih ocvremo. Cvetove od marca do junija dodajamo zeliščni skuti, posušene pa čajnim mešanicam.

Okus rastline spominja na aromo vrtnih kumar.

Rogovilček

Mi je pravimo »talijanka«. Rogovilček je za nekatere zelo nadležen plevel “uvožen” iz Južne Amerike, a z drugega vidika nadvse zdrava zelenjava polna vitaminov in mineralov, bogat z železom, ki ga vsebuje več kot špinača. Prvič zacveti spomladi, še bolj pa se razbohoti konec poletja.

Uživamo mlade poganjke, vršičke, liste, cvetove in plodove. Je prijetnega okusa in odličen v solatah, lahko pa se ga uporabi tudi dušenega ali kuhanega.

Regačica

Vsebuje vitamin A. Je krepka spomladanska zelenjava, ki jo imamo pomotoma za plevel. Spodbuja našo prebavo in presnovo, deluje razkuževalno in spodbujevalno. Pomaga tudi pri revmi in protinu.

Regačico lahko preprosto uporabimo kot dodatek svežim zelenim solatam, kot osnovo za zelen smuti ali jo pripravimo enako kot špinačo. Lahko pa jo na hitro podušimo na maslu poleg zelenjave in žitaric. Liste in cvetove regačice posušimo in shranimo v zaprtih steklenih kozarcih. Uporabljamo jih podobno kot luštrek ali zeleno, na primer za juho. Z mladimi poganjki se lahko poigramo na tisoč in en način, najbolje presen, lahko tudi kuhan.

Je avtohtona evropska zelenjadnica, ki jo lahko uživamo od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Združuje tako značilnosti in lastnosti začimbnice kot zelenjave, zato jo lahko uporabljamo v obeh vlogah.

Za juho iz divjih užitnih rastlin

Potrebujemo šest skodelic (vsake zeli po eno) – regačice, koprive, čemaža, ozkolistnega trpotca, plešca – 200 g krompirja, žlico oljčnega olja, žlico polnovredne moke, 8 dl zelenjavne osnove, 5 dl mleka, 1,5 dl kisle smetane ter ščepec soli in ščepec mletega popra. Rastline očistimo, operemo, odcedimo in narežemo. Cvetove pustimo za okras. Krompir operemo, olupimo in narežemo na kocke. V veliko ponev damo olje, dodamo rastline in krompir, potresemo z žlico polnovredne moke in med stalnim mešanjem na zmerni temperaturi pražimo 15 minut. Potem jed zalijemo z vročo jušno osnovo in kuhamo še 15 minut. Prilijemo mleko ter kuhamo ob stalnem mešanju dokler se juha ne zgosti. Nato juho s paličnim mešalnikom zmešamo, poskusimo ter po potrebi solimo in popramo. Ko jo razdelimo v krožnike, damo žličko ali dve kisle smetane. Za konec pa juho okrasimo še s cvetovi mrtve koprive ali regačice.

Regrat ali navadni regrat

Sveže mlade liste pripravljamo v solati. Če jih drobno narežemo in posolimo, ali namočimo v vodo za eno uro, se grenkoba nekoliko izgubi.

Drobno nasekljane liste lahko potresemo po juhah in solatah ali zeliščnem krompirju ali jih pripravimo kot špinačo, vmešamo v jajčne jedi ali zeliščni sir ali pa z njimi obložimo sendviče.

Iz cvetnih listov od marca do septembra pripravljamo sirupe, čaj ali jih dodamo zelenjavi.

Korenike od septembra do marca pripravljamo v solati ali uporabljamo kot zelenjavo. Iz posušenih in praženih korenik dobimo kavni nadomestek.

Testenine z regratovim pestom (vir: Okusno.je)

Sestavine za 4 osebe:

400 g testenin (metuljčki)

Pesto:

  • 40 g pinjol
  • 170 g svežega regrata
  • 3 stroki česna
  • 8 žlic olivnega olja
  • 80 g naribanega parmezana
  • 2 ščepca soli
  • 1 ščepec popra

PRIPRAVA SKUPAJ 25 min

Na kuhalnik pristavimo ponev, v kateri brez maščobe na hitro popražimo pinjole, da se rahlo obarvajo. Med praženjem ponev večkrat potresemo, da se pinjole enakomerno popražijo. Popražene pinjole stresemo na krožniček, da se ohladijo. Regrat temeljito očistimo in operemo pod tekočo vodo. Nato ga dobro osušimo in na grobo nasekljamo. Česnove stroke olupimo in narežemo na četrtine.

V kuhinjski mešalnik dodamo približno polovico regrata in olivnega olja. Sekljamo približno 2 minuti. Nato dodamo še preostalo polovico regrata in olivno olje, popražene pinjole, nariban parmezan in česen. Vse skupaj sekljamo še toliko časa, da nastane gladka kremasta zmes. Regratov pesto po okusu dodatno začinimo s soljo in poprom.

Na kuhalnik pristavimo lonec z večjo količino osoljene vode. Počakamo, da voda zavre, nato pa v krop stresemo testenine in jih kuhamo toliko časa, kot je označeno na embalaži. Kuhane testenine dobro odcedimo in stresemo nazaj v lonec. Prelijemo jih s pripravljenim pestom in vse skupaj dobro premešamo.

Pripravljene testenine serviramo na krožnike in postrežemo.

Regratov pesto lahko pripravimo na zalogo in tako nam bo na voljo tudi v mesecih, ko bo regrat že cvetel ali odcvetel.

Dodatni nasvet:

Če je pesto zelo gost, ga razredčimo še z malo olivnega olja.

Pri kuhanju testenin se ravnamo po pravilu, da na 100 g testenin. uporabimo liter vode. Na liter vode pa uporabimo od 10 do 12 g soli.

IDEALNA SOLATA ZA ČIŠČENJE TELESA JE REGRAT S ČEMAŽEM!

Čemaž

Čemaž v naših gozdovih običajno pokuka iz zemlje takoj, ko je konec zime. Rastišča v obliki gostih zelenih preprog so v senčnih bukovih in gabrovo-hrastovih gozdovih. Zrastejo od 25 do 30 centimetrov visoko.

Starejši listi so bolj zategli in skoraj neuporabni. Popke nabiramo takoj, ko zrastejo.

Menda ga iščejo tudi medvedi, ko se prebudijo iz zimskega spanja, da si očistijo kri in črevesje. Je velik razstrupljevalec in antioksidant.

Čemaž ima res podobne lastnosti kot česen, vendar mnogi strokovnjaki menijo, da je celo bolj zdrav kot njegov sorodnik česen. Ima močno eterično olje, zato njegov okus občutimo v ustih še nekaj ur po zaužitju in ima malce pekoč okus.

Večinoma nabirajte mlade in svetle liste pred cvetenjem. Preden liste utrgate, podrgnite med prsti – samo čemaž zadiši po česnu. Da ne bi ponesreči odtrgali še neužiten list kakšne druge rastline, ga ne nabirajte v šopih, pač pa trgajte list po list.

Razlike med rastlinami, pa si poglejte tu:

Če zamenjate čemaž (1) in kačjo dresen (2), ni tako hudo. Toda šmarnice (3) in jesenski podlesek (4) so zelo strupeni in celo smrtno nevarni. (Katja Rebolj)

Gojite ga lahko tudi doma. V gozdu izkopljite nekaj čebulic in jih posadite v vlažna tla pod drevesi in grmovjem. Zelo hitro se bo razrasel.

RECEPTI S ČEMAŽEM

Čemažev pesto

Sesekljajte 20 listov in jih zmeljite v mešalniku skupaj z 2 žlicama pinjol, malce olja, soljo in poprom. Nato primešajte še 100 ml oljčnega olja. Majhne steklene kozarčke do roba napolnite s pestom, zalijte z žlico olivnega olja in tesno zaprite s pokrovčki.

Lasten pridelek, april 2021

Pinjole (vir: bodieko.si): bogat vir antioksidantov, zmanjšujejo apetit, vir energije, dobre so tudi za srce in za kožo ter lase.

Čemaž v olivnem olju

  • čemaž
  • kvalitetno hladno stiskano olivno olje
  • drobno mleta himalajska sol

Čemaž operemo in osušimo s papirnato brisačko. Vse skupaj z oljem in soljo dobro zmeljemo v blenderju. Tak čemaž v olivnem olju hranimo v hladilniku in lahko je uporaben več let. Dodajamo ga k testeninam, rižotam, namazom...

Čemaževa kremna juha

Za 4 osebe potrebujete:

  • 400 g pora
  • olje
  • 1 l juhe
  • 100 g čemaža
  • 250 g smetane (lahko tudi ovsena, riževa ali sojina)
  • sol, poper
  • 1 žlico limoninega soka

Por operite in ga zelo na drobno sesekljajte. Popražite ga na olju in ga zlijte z juho. V pokritem loncu ga kuhajte pri srednji temperaturi 15 minut. Čemaž operite in zrežite na tanke trakove.

Smetano in čemaž vmešajte v juho in jo dobro zmeljite s paličnim mešalnikom ali v blenderju. Začinite jo s soljo, poprom in limoninim sokom.

Čemaževa juha s krompirjem

Za 4 osebe potrebujete

  • 150 g čemaža
  • 1 šalotko
  • 1 krompir
  • 1 žlico oljčnega olja
  • 700 ml juhe
  • Smetano za kuhanje
  • sol, poper
  • po želji čemaževe cvetove

Priprava

Čemaž temeljito oplaknite, ga otresite do suhega in ga narežite na ozke trakove. Olupite šalotko in krompir ter oboje zrežite na drobne kocke. V posodi segrejte olje in na njem stekleno popražite šalotko in krompir. Dodajte 2 žlici čemaža in juho ter v pokriti posodi pri srednji temperaturi pustite, da juha lahno vre 8–10 minut.

Preostal čemaž (razen 2 žlic za okrasitev) in juho zlijte v visoko posodo in vse skupaj dobro pretlačite s paličnim mešalnikom. Juho po želji pretlačite še skozi cedilo. Nato jo zlijte nazaj v posodo, primešajte smetano in jo pri srednji temperaturi še enkrat zavrite. Krepko jo začinite s soljo in poprom. Porazdelite jo po jušnih skodelicah in jo potresite s preostalim čemažem in morebiti še s cvetovi.

Čemaževo olje

Sveženj mladih, zelenih listov čemaža na hitro operite v mrzli vodi, odcedite in obrišite do suhega. Liste narežite na ozke trakove in dajte skozi lijak v steklenico.

Zalijte s hladno stisnjenim olivnim ali sončničnim oljem, nato steklenico hermetično zaprite in začimbno olje pustite stati na hladnem mestu 7–14 dni.

Liste nato odcedite, saj ti postanejo rahlo sluzasti. Olje shranite na hladnem in temnem mestu.

Čemaževa tinktura

Tinkturo pripravite tako, da narezane liste prelijete s toliko dvojnega žganja, da je pokrit.

Pustite ga stati tri tedne, precedite in prelijte v temno steklenico. Od 15 do 30 kapljic pred obrokom dobro dene prebavi, odganja prehlad, vneto grlo in čisti pljuča. Z njo lahko tudi razkužujemo. Kura naj traja približno do 20 dni, nato za nekaj časa prenehate z uživanjem.

Čemaževa rižota

Za 4 osebe potrebujete: • 2 šalotki • sezamovo olje • 250 g riža za rižoto • 150 ml suhega belega vina • približno 750 ml vroče juhe • 1 pest čemaža • sol, poper •smetana za kuhanje

Šalotko sesekljajte in jo zarumenite na olju. Dodajte riž in ga stekleno popražite. Prilijte malo vina in pustite, da izpari. Prilijte še preostalo vino in ga med mešanjem na hitro povrite. Nato med mešanjem po zajemalkah dodajte juho in vsakokrat počakajte, da jo riž vpije. Tako riž kuhajte približno 18 minut, da se zmehča.

Pripravite čemaž in ga sesekljajte. Čemaž vmešajte v rižoto in jo po potrebi še začinite ter na koncu dodajte željeno smetano za kuhanje.

Testenine s čemaževim pestom

Za 4 osebe:

V ponvi popražite 80 g pinjol. Oplaknite 80 g čemaža, ga osušite in na drobno narežite.

Čemaž zmeljite skupaj s pinjolami, postopoma prilijte še 120 ml oljčnega olja in zmes obdelujte, dokler pesto ne postane lepo kremast. Pesto pa na koncu začinite s soljo in poprom.

V osoljeni vodi skuhajte 400 g širokih rezancev ali drugih poljubnih testenin in jih odcedite. Zmešajte jih s čemaževim pestom in razdelite po krožnikih. Rezance posujte s sesekljanimi lešniki ali kvasnimi kosmiči ter takoj postrezite.

Testenine lahko tudi gratinirate s smetano za kuhanje in zapečete v pečici.

Svež čemažev sok

Čemažev sok spomladi pripravimo iz svežih listov (poleti lahko uporabimo čebulice). Liste operemo, na grobo nasekljamo in z decilitrom vode dobro zmeljemo v mešalniku. Tekočino nato precedimo v kozarec in shranimo v hladilniku.

Vsak dan si privoščimo dve žlici tako pripravljenega soka. Sok odlično očisti želodec, črevesje in kri ter izžene vse škodljive snovi. Zdravi tudi kronično nečisto kožo.

Čemažev namaz

Pri namazu ste lahko popolnoma kreativni. Svež čemaž dodate k poljubnemu namazu tako, da ga zmiksate skupaj s svežo skuto, avokadom ali tofujem. Dodate lahko tudi zmleta semena in oreščke ali hladno stiskana olja ter začimbe po okusu.

Čemaž lahko uporabite tudi v sendvičih, ga dodate k solatam (ne pozabite na popke). Ali pa ga dodate povsod, kamor sicer date špinačo ali blitvo. Naredite morda lazanjo, torteline, burek ... Naj vam ne zmanjka domišljije.

POMEMBNO OPOZORILO! KAKO PREPOZNATI STRUPENO RASTLINO? Mandljeva aroma je tista, pri kateri pa moramo biti pozorni. Pa ne ta od oslada, ta je prijetna! Natančneje… če nas divje rastline v prehrani spominjajo na okus po grenkih mandeljnih, moramo biti zares pozorni. Zakaj? Škodljivi cianid in njegove spojine nosijo okus po mandljih. Nahajajo se na primer v jabolčnih, slivovih in breskovih peškah. V manjši meri so za telo neškodljive, saj jih naša jetra uspešno predelajo, v večji meri pa povzročajo omotice in škodujejo telesnim organom. Okus po grenkih mandeljnih tako nosijo številne strupene rastline. Vir: www.katjarebolj.com

VIRI

  • UŽITNE RASTLINE IZ NARAVE, Steffen Guido Fleishhauer in drugi, prevod Marjana Samide, Ljubljana, Mladinska knjiga 2013
  • Dr. KATJA REBOLJ: www.katjarebolj.com
  • OKUSNO.JE: https://okusno.je/
  • BODI EKO: https://www.bodieko.si/recepti-za-cemaz
  • AKTIVNI.SI: https://aktivni.metropolitan.si/prehrana/zdrava-prehrana/cemaz-ena-najbolj-zdravih-divjih-rastlin/

Pripravila: Ana Žerdoner, Turistično društvo Vinska Gora

Foto: Tanja Verboten

Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Štajerska

V soboto, 24. aprila, bo društvo Ajda Štajerska med 10. in 13. uro v grajskem parku Velenjskega gradu pripravila izmenjavo semen.

V primeru dežja bo izmenjava potekala v grajskem atriju.

Vabljeni, da prinesete svoja semena in jih zamenjate!

Foto: Tanja Verboten

Društvo zeliščarjev Velenje

ČEMAŽ

Čemaž - tudi divji česen ali medvedja zel

Užitna je celotna rastlina in je brez stranskih učinkov. Prepoznamo jo po izrazitem vonju in okusu po česnu. Nekateri ga zamenjujejo s šmarnico ali podleskom. PAZI!

Foto: Tanja Verboten

Liste čemaža nabiramo aprila in maja saj ima takrat največ učinkovin. Čemaževe čebulice nabiramo poleti in jeseni in jih vložimo v kis. Cvetne popke pa lahko vlagamo kot kapre.

Sveže čemaževe liste dodajamo solatam (regratu, motovilcu, krompirju ...). Sveži listi imajo največ učinkovin, zmrznjeni manj, suhi pa zelo malo. Iz svežih listov delamo tudi namaze (s skuto, ocvirki, oreščki, siri, olivnim oljem, soljo, smetano ...). Pripravljamo lahko tudi druge jedi: čemaževa juha, testenine s pestom, čemaž kot prikuha, lazanja, lahko ga namočimo v olje ali kis ...

Foto: Tanja Verboten

Čemaž je tudi zdravilno zelišče:

  • pomaga pri pomladanskem čiščenju telesa,
  • obnavlja kri in poživlja krvni obtok,
  • pomaga pri krepitvi notranjih organov,
  • pomaga pri prebavi in deluje proti parazitom,
  • krepi odpornost,
  • pomaga proti utrujenosti,
  • je naravni antibiotik.

Čemaževa tinktura je koristna pri povišanem tlaku.

Katera zdravilna zelišča nabiramo aprila?

  • korenine koprive
  • korenine gabeza
  • hren
  • zel koprive
  • zel hrena
  • divji regrat - smrdljivka
  • kurja črevca
  • bršljanasta grenkuljica
  • jetrnik
  • pljučnik
  • bela mrtva kopriva
  • čemaž
  • kislica
  • trobentice
  • vijolice
  • marjetice
  • jagode

Za pripravo pomladanskega čaja potrebujemo:

  • meliso
  • meto
  • marjetice
  • vijolice
  • trobentice
  • jagodnjak
  • zel koprive
Foto: Tanja Verboten

Pripravila: Anica Jurič, Društvo zeliščarjev Velenje

Foto: Tanja Verboten
Foto: Tanja Verboten
Foto: Tanja Verboten
Foto: Tanja Verboten
Created By
Tanja Verboten (Muzej Velenje)
Appreciate